2. 11. 2018

Zbujanje in spodbujanje zaspanega novorojenčka

Nekateri dojenčki se prve dneve in tedne po porodu ne dojijo dovolj aktivno in zavzeto, da bi dobro napredovali. Ima mati premalo mleka, je dojenček len? Kako ravnati?

Ne sprijaznite se s splošnimi prepričanji, da imate »premalo mleka«, da je novorojenček »po naravi lenušček« ali da »nima dobrega sesalnega refleksa«, zaradi česar najbrž »z dojenjem ne bo nič«. Zaspančki niso leni, le utrujeni so od poroda in pod vplivom zdravil (narkotikov, analgetikov, umetnih popadkov ipd.). Ker dobivajo premalo mleka, pa lahko postajajo še manj odzivni ali celo letargični. Dobro je, da se mati vzrokov zaveda in jih ne išče tam, kjer jih praviloma ni – v »premajhni količini« ali »slabi kakovosti«  materinega mleka. Energijo usmerite v zbujanje in spodbujanje dojenčka, v učenje dojenja in po potrebi v dohranjevanje. Kako lahko najbolj pomagate?

Prvo pravilo: Ne izgubite volje do pristavljanja!

Ne izgubite je, tudi če bo videti, da dojenček na dojki sploh ne pije. Z nekaj vaje bo ugotovil, kako naj sesa in da, glej no, od časa do časa mleko celo samo priteče v njegova usta. Ob vsaki priložnosti ga na dojko pristavite vsaj za kratek čas.

Drugo pravilo: Pravilno pristavljanje je odločilno!

Zaspančka utrudi že nekoliko slabši položaj, zato ga res dobro in pravilno pristavljajte.

Tretje pravilo: Dojite na svojo pobudo, zbujajte!

Zaspančki ne jokajo glasno, morda milo cvilijo ali stokajo, čeprav so že zelo lačni. Nekateri kar spijo – ure in ure. Moči jim lahko hitro pešajo. Ne moremo se zanesti, da se bodo že oglasili, ko bodo lačni. Tu ne velja pravilo, da dojenje najbolje teče na otrokovo pobudo. Poskrbeti moramo, da bodo imeli vsaj osem dobrih podojev v 24 urah, pri katerih bodo aktivno sesali in tudi požirali mleko vsaj 15 do 20 minut.

Poglejmo, kako zaspančke spodbujamo in motiviramo za bolj aktivno dojenje.

  1. Zbujanje podnevi in ponoči
  •  Zaspančke zbujamo tako podnevi kot ponoči. Podnevi jih zbujamo večkrat, ponoči redkeje, da se tudi mati lahko nekoliko spočije.
  • Nekateri priporočajo zbujanje na dve uri podnevi in na tri do štiri ure ponoči, kar je lahko dober pristop. A včasih je bolje, če podojev ne načrtujemo po urah. Zaspančka večkrat zapored dojimo in spodbujamo v določenem delu dneva, ko mu gre bolje.
  • Novorojenčka večkrat pristavljamo v obdobju nekaj ur. Temu pravimo dojenje v skupkih ali grozdih. Dojimo in spodbujamo s kratkimi prekinitvami. Z opazovanjem napredovanja in ritma ugotovimo, kdaj je otrok najbolj odziven in dovzeten za spodbujanje in učenje dojenja.
  1. Zbujanje pred podoji
  • Zaspančka je dobro previti pred podojem, da se bolj prebudi. Če je zelo zaspan, ga lahko umijemo ali preoblečemo. Nekatere matere ugotavljajo, da deluje tudi masaža dojenčka.
  • Poskrbimo, da otrok ni preveč oblečen in da mu ni pretoplo. Novorojenčki postanejo bolj zaspani, če je temperatura v stanovanju nad 27 °C.
  • Iz dojke z roko iztisnemo nekaj kapljic mleka ter z njim namažemo otrokova usteca ali otroka približamo dojki, da začuti mleko. Morda lahko tik pred pristavljanjem (z masažo in iztiskanjem nekaj mleka ali s prsno črpalko) sprožite izcejanje mleka.
  1. Spodbujanje med podoji
  • Ko se otrok že pristavi, ga k boljšemu sesanju spodbujamo z nežnimi premiki in dvigi. Lahko ga večkrat pobožamo pod bradico, lahko mu nežno drgnemo stopala in hrbet.
  • Zaspančku pomaga, če mu mati podpira dojko, da teža dojke ne pritiska na spodnjo čeljust.
  • Zelo zaspanega otroka lahko nežno otiramo z vlažno krpo po obrazu, med tem ko se doji.
  • Morda bo bolje sesal v malce bolj pokončnem položaju.
  • Mnogi zaspančki dobivajo hitreje več mleka, če matere pogosteje menjavajo stran dojenja. Vsak premik z ene dojke na drugo lahko otroka, ki na dojki drema, spodbudi k boljšemu sesanju.
  • Še pred premikom na drugo dojko lahko mati dojko, na kateri se otrok doji, iztiska z roko. Temu pravimo kompresija dojke in spodbuja boljši tok mleka.
  1. Drugi ukrepi, da se podoj ne konča prehitro
  • Zaspančka večkrat dvignemo, da podre kupček. S spremembo položaja se nekoliko zdrami, nato pa ga ponovno skušamo dojiti.
  • Zaspančka lahko po tem, ko smo izčrpali opisane načine spodbujanja, včasih kar odložimo. Nekateri dremajoči novorojenčki začutijo, da niso več v varnem naročju, zato izrazijo nezadovoljstvo.
  • Zaspančku vedno ponudimo še drugo dojko, tudi če je videti zadovoljen ali če menimo, da ga dojenje ne zanima več. S tem povečamo verjetnost, da bo prek celega dne dobil kar največ razpoložljivega mleka pri materi.

Kompresija dojke

Mati dojke ne stiska, dokler dojenček sam kar dobro vleče in požira mleko. Ko vidno upočasni, požira le tu in tam ali skuša zadremati, mati iztiska dojko, na katero je dojenček pristavljen. Prste premika po dojki, da stimulira različne mlečne vode. Ko otrokova usteca mirujejo, mati počaka. S pravilnim izvajanjem kompresije pomembno povečamo tok mleka za svojega dojenčka.

Sesanje ali sesljanje

Ob izvajanju kompresije se boste naučili opazovati, kdaj vaš otrok res aktivno pije mleko in kdaj na dojki počiva ali seslja. Včasih matere mislijo, da se je otrok moral nahraniti, saj je bil dolgo na dojki, toda pri zaspančkih za to ni nobenega jamstva.

Dohranjevanje

Mati, ki zaspančka dohranjuje, poskuša iztiskati svoje mleko. Če to ni mogoče in dojenček potrebuje še nadomestno mleko, je dobro vedeti, da večje količine prilagojenega mleka dojenčka še bolj uspavajo. Morda bo že po srednje veliki količini dodatka (npr. 40–60 mililitrov) tako trdno spal, da ga dolgo ne bo mogoče zbuditi. Pri zaspančkih to ni dobra novica. Mnogi so se pripravljeni bolje in pogosteje dojiti, če dohranjevanje s prilagojenim mlekom poteka v majhnih količinah (npr. 10–30 mililitrov). Dobra stran dohranjevanja »večkrat po malo« je tudi, da lahko malo dodatka ponudimo brez stekleničke in sesalne zmede – po žlički, kapalki, brizgi, lončku ali cevki.

Pleničke

Skrbno spremljajte znake, po katerih vemo, da dojenček dobiva dovolj mleka in da ni morda v nevarnosti dehidracije. Dober znak je vsaj pet polulanih in vsaj dve pokakani plenički v 24 urah. Poskušajmo doseči vsaj osem (kolikor je mogoče aktivnih) podojev. Novorojenček lahko izgubi največ desetino porodne teže, zadovoljni pa smo lahko, če ob polnem dojenju porodno težo spet pridobi v starosti dva do tri tedne.

Napredovanje

Tehtanje pred podojem in po njem ne kaže, koliko mleka imate, pač pa kaže, koliko je bil dojenček tedaj na dojki aktiven. Dojenčki so v različnih delih dneva različno razpoloženi. Če se izkaže, da je dojenček zelo šibek in na dojki kljub zbujanju in spodbujanju ne povleče skoraj nič mleka (niti kakšnih 20 mililitrov), najbrž potrebuje dohranjevanje. Dojite ga redno in dohranjujte. Vsak dan v istem delu dneva in enakih okoliščinah ga stehtajte. Beležite težo in količino dodatka. Napredovati mora vsaj 120 gramov na teden (oz. najmanj 450 gramov v prvem mesecu, merjeno od najnižje teže). Sčasoma skušajte povečati število podojev. Dodatek postopoma zmanjšujete, če se bolje doji in bolje pridobiva na teži.

© Mojca Vozel, november 2018

Članek je izvleček iz 3. poglavja knjige Želim dojiti, Vprašanje 18. Zbujanje zaspančka