15. 7. 2018

Sprejemanje odločitve o dojenju

V moderniziranem svetu nosečnici ni vedno lahko razmišljati o tem, ali bo dojila ali ne in zakaj. Za razliko od preteklih družb, kjer takšnih pogovorov med ženskami sploh ni bilo, se zdaj prikazuje kot pisana paleta možnosti, prepletenih z najrazličnejšimi občutki, ki so lahko prijetni ali neprijetni.

V zahodnih razvitih družbah ženske skupnosti o dojenju razpravljajo kot o nečem napornem. Nekatere matere so dojenje izkusile kot »bitko«, ki se je morda začela že v porodnišnici, kjer so izkusile prve pritiske. Svoje doječe telo doživljajo kot prostor konfliktov in stisk. Druge opisujejo, da je dojenje (vsaj nekaj časa) lahko problematično, povezano z izčrpanostjo, posebnimi dietami, odrekanjem, nelagodjem, pa tudi s samoomejevanjem in celo sramom. Takšni negativni predznaki so nekaj novega v naši kulturi in nekoč med ženskami pravzaprav niso bili prisotni. Kritike dojenja so lahko tako močne, da odločanje o dojenju postane moralna odločitev – izbira skozi način življenja.

Takšen način razmišljanja seveda zajema tako počutje matere, njene življenjske zmožnosti in ovire, pa tudi racionalni razmislek o tem, v kakšni meri je narava morda za dojenčke poskrbela bolje, kot je to uspelo ponudnikom mlečnih nadomestkov.

V čem je materino mleko posebno?

Materino mleko je naravna živa hrana, ki je ni mogoče narediti v tovarni. Nastaja iz materine krvi in je t. i. živa tekočina. Prilagojeno je človeški vrsti in potrebam razvoja človeškega mladiča. Vsa hranila so v določenem razmerju, saj obstaja naravni »program« tvorbe mleka, ki se ne spreminja bistveno glede na materine spremembe prehrane. Poleg vseh ključnih hranilnih snovi vsebuje tudi rastne hormone, zelo pomembne prebavne encime in zaščitna protitelesa, s katerimi mati dojenčku daje na uporabo svoj imunski sistem. Slednjih v mlečnih nadomestkih (encimi se na temperaturah nad telesno namreč uničijo, protiteles pa ne znamo narediti umetno).

Najbolj osupljiva značilnost dojenja je verjetno prav izmenjava imunskega sistema med materjo in otrokom. Materino mleko je »hrana po naročilu«. Ko je dojenček v naročju matere ali pri njej sesa, materinemu telesu pošilja sporočila o tem, kako zdrav. Če zboleva, materino telo ustvari protitelesa natanko proti tistim boleznim, ki jih zaznava pri otroku, in otrok jih dobiva prek materinega mleka. Dokler se otrok doji, le nekaj dni ali morda več let, vedno se prek dojenja lahko izdatno opira na materin imunski sistem. To ne pomeni, da dojen otrok ne bo zbolel, saj na bolezni vplivajo še mnogi drugi dejavniki, vsekakor pa je varovanje prek dojenja bistveno povečalo preživetje naše vrste skozi stoletja in tisočletja. Dojenje lahko pomaga, da otrok bolezen preboli tiho (brez simptomov) ali blago in da ni tako izčrpan od bolezni, kot bi bil sicer. Dojeni otroci imajo nižje tveganje črevesnih obolenj, vnetij ušes, diabetesa in bolezenske debelosti, raka, sindroma nenadne smrti v zibelki itd.

Kaj dojenje pomeni za otroka

Ko govorimo o dojenju, se izogibamo navajanju, da prinaša »prednosti«. Gre namreč za optimalno hrano, nekakšen »zlati standard«. Kaj to pomeni? Zakaj nobena druga hrana ni primernejša ali enako primerna, temveč lahko prinaša le večja ali manjša tveganja?

1. Naravno razmerje hranil: Vse, kar zdrav donošen otrok, v prvih šestih mesecih življenja potrebuje za telesni in duševni razvoj, je v materinem mleku v naravnem razmerju. Hranila se vgrajujejo veliko bolje kot iz nadomestkov (izkoristek železa je npr. kar 40-odstoten, česar ne doseže noben pripravek).

2. Mlezivo v prvih tednih: Prve dni po porodu, preden priteče (belo) mleko, v dojkah nastaja mlezivo (rumenkasta tekočina). Merimo ga v kapljicah. Je vse, kar zdrav novorojenček tedaj potrebuje. Skupaj z mlekom se tvori še več kot mesec dni. Mlezivo je nenadomestljivo zato, ker je izjemno bogato z rudninskimi snovmi, zaradi obilja protiteles pa je izjemno močna podpora imunskemu sistemu.

3. Nadomestna popkovina: Novorojenček se pri prsih nahrani, umiri in varno zaspi, saj čuti bitje maminega srca, šumenje krvi, zvoke materinega črevesja, kar je poslušal vso nosečnost. Dojenje je zato nadomestna popkovina, ki olajša vstop v novi svet.

4. Lahka prebavljivost: Materino mleko je idealno za prebavila, saj je izjemno lahko prebavljivo in odvajalno. Če otroku podojev časovno ne omejujemo, prve minute sesa bolj vodeni del mleka, da se laže odžeja, nato pa dobiva čedalje več smetane, da se nasiti in pomiri.

5. Preprečevanje alergij: Materino mleko prepleska sluznico prebavil s posebnimi snovmi, s čimer ovira vstop alergenov v telo in v času dojenja ter vse življenje zmanjšuje tveganje alergijskih reakcij.

6. Skladen telesni razvoj: Dojenje z menjavanjem položajev in strani vpliva na dobro koordinacijo rok in oči. Je tudi najboljši preventivni »pripomoček« za pravilen razvoj čeljusti. Varuje pred kariesom. Spodbuja pravilen razvoj govora in nasploh omogoča optimalen razvoj človeških možganov.

7. Varnostna mreža: Dojenje deluje tudi na psiho, saj se otrok ob odraščanju ali v stresu oz. stiski lahko vedno vrne v materino naročje, kjer se z dojenjem najlaže in najhitreje potolaži. Dlje dojeni otroci se zato v povprečju laže osamosvajajo, čeprav na to seveda vpliva še mnogo drugih dejavnikov.

Kaj dojenje pomeni za mamo

1. Krčenje maternice: Zgodnji pogosti podoji pomagajo, da se maternica po porodu hitreje krči in očisti. Sprošča se namreč sprošča hormon oksitocin, ki je deloval že med porodom.

2. Enostavnost: Materinega mleka ni treba pripravljati, kar družini prihrani časa. Dojenje je na voljo povsod in takoj.

3. Čisto in poceni: Materino mleko je čisto, ravno prav toplo, ekološko in ni strošek za proračun.

4. Nočno dojenje: Noči so običajno lažje, če ima mati dojenčka ob sebi in ga po potrebi doji, ne da bi ji bilo treba stati. Ob dojenju lahko kmalu tudi sama zadrema. Izločanje hormona prolaktina na mater vpliva pomirjevalno.

5. Hujšanje: Doječe matere za tvorbo mleka porabljajo okoli 500 dodatnih kalorij, zato večina hitreje izgublja morebitno odvečno maščevje.

6. Kasnejša vrnitev ciklusa: Ob polnem dojenju na otrokovo pobudo (brez dude in dodajanja drugih tekočin) se menstruacija običajno povrne precej kasneje, morda šele čez leto ali dve. Zato so doječe matere redkeje slabokrvne. Dojenje je v tem primeru prvih šest mesecev tudi učinkovito sredstvo za preprečevanje nosečnosti (98-odstotna zanesljivost).

7. Nižje tveganje osteoporoze in raka: Doječe matere imajo dokazano manj raka jajčnikov in raka dojk. Kostna gostota se lahko v času dojenja zmanjša, a se po koncu dojenja skokovito poveča.