15. 7. 2018

Najpogostejše zmote prvih tednov

V vseh kulturah po svetu krožijo o dojenju miti, neresnice in polresnice, ki se pogosto prenašajo iz generacije v generacijo. Nekateri miti so neškodljivi, denimo, da mora doječa mati na svoj jedilnik uvrstiti določeno hrano ali da (v drugi kulturi) te iste hrane ne sme jesti. Drugi miti pa lahko resno ogrožajo vzpostavljanje dojenja. Tu je nekaj povsem napačnih nasvetov, ki so jih matere deležne v prvih tednih po rojstvu otroka.

1. Mati takoj po porodu nima mleka
Narava ni naredila takšne napake. Naredila je dragoceno tekočino, ki je na voljo takoj po porodu – to je mlezivo oz. kolostrum. Te rumenkaste lepljive tekočine tehtanje more izmeriti, saj jo otrok sesa po kapljicah. Če je otrok dovolj odziven, ima pogost dostop do dojenja in je na dojko dobro pristavljen, mu mlezivo zadošča za prve tri do pet dni. Če vam kdo govori, da nimate mleka in ste zaradi tega v stiski, poiščite pomoč. Dojenje se vzpostavlja 4-6 tednov. Najmanj toliko imate na voljo, da tvorbo mleka dobro vzpostavite.

2. Nekateri dojenčki so leni
Dojenčki so včasih (po prezgodnjem porodu, carskem rezu, epiduralni analgeziji, težkem ali induciranem porodu ter zaradi drugih vzrokov) preutrujeni ali imajo težave s prilagajanjem na svet zunaj maternice. Šibko sesajo, preveč spijo, bruhajo plodovnico, postanejo zlatenični. Zdrav in aktiven novorojenček naj sesa najmanj 8-krat oz. še bolje vsaj 10-krat do 12-krat v 24 urah, lahko pa tudi pogosteje. Aktivno požira mleko vsaj 15-20 minut na vsaki dojki, lahko pa tudi precej dlje. Ne verjemite, da je dojenček len – to je znak, da ima morda težave! Krivično je, kadar so matere zaspančkov okregane, »da otroka stradajo«, ko tehtnica pokaže, da napredovanja na teži ni ali da teža upada. Tedaj so namreč potrebne tehnike zbujanja in spodbujanja zaspančka in včasih dojenju prijazno dohranjevanje (brez stekleničke). Zaspanček potrebuje pomoč, da se bo naučil dobro dojiti.

3. Za dohranjevanje je potrebna steklenička
V našem okolju velja za samoumevno, da dojenčki, ki slabo sesajo na dojki, potrebujejo stekleničko. To ne drži. Steklenička je korak v smeri sesalne zmede in odstavljanja od dojke. Če uporabite lonček, brizgo, kapalko, cevko ali žličko (kjer ni umetnih bradavic), se bo dojenček, ki nima drugih resnejših težav, prej ali slej naučil dojiti.

4. Dojenček, ki se nenehno doji, potrebuje dodatek
Večina novorojenčkov se doji zelo pogosto, nekateri tudi nenehno s precej kratkimi premoti. To je zato, ker je dojenje nadomestna popkovina. S tem zadovoljujejo potrebe po sesanju, tolažbi, bližini, toplini in varnosti. Te so enako pomembne kot hranjenje. Kako veste, ali dobiva dovolj mleka: aktivno sesa in požira, ima zdrav videz in napeto kožo, napreduje in je dejaven. V prvih dneh izloči črnikasto blato mekonij, nato pa se vsaj petkrat na dan polula in do šestega tedna starosti vsaj dvakrat na dan dobro pokaka (ne v sledeh). Če v prvem trimesečju pridobiva najmanj 120g na teden oz. vsaj 450g na mesec, dodatka ne potrebuje. Če napreduje minimalno, poiščite pomoč svetovalke, kako dojenje še izboljšati.

5. Dojenček potrebuje dojenje na tri ure
Zaradi urnikov se prenekatero dojenje konča prezgodaj. Materino mleko se prebavi že v uri do uri in pol. Želodčki dojenčkov so majhni in neraztegljivi. Materino mleko ne povzroča vnetij prebavil in je odvajalno, zato ga otrok potrebuje zelo pogosto. Večina dojenčkov napreduje slabše, če se lahko doji le na tri ure (tak urnik si nekateri dojenčki izjemoma postavijo sami). Pazite, da podojev ne zamikate z dudo ali čaji. Tudi to ovira dobro vzpostavljanje dojenja. Matere redko izvedo, da dojenčki značilno sesajo v skupkih oz. grozdih, ne v rednih razmakih: izmenjujejo se ure nenehnega sesanja ali več zaporednih podojev, kar lahko s presledki traja več ur, ter obdobja spanja ali manjše aktivnosti.

6. Dojki se morata napolniti
Mnoge matere mislijo, da morajo počakati, da se dojki napolnita. To ne drži. Materino mleko se tvori brez premora, tudi ko se otrok doji. Nastaja globoko v notranjosti telesa in se sprošča v valovih, ki jih mati zazna kot izcejalne reflekse. Če dojenček potrebuje dodaten podoj, mu dojenje lahko vedno ponudite, čeprav ste pravkar dojili. Tudi če nimate napetih dojk in se mleko ne izceja močno, lahko normalno dojite. Ob dojenju na otrokovo pobudo oz. pogostem pristavljanju dojenčka se mleko tvori hitreje, kot če mleko »hranite« za naslednji podoj ali čakate, da dojki postaneta napeti. Telo neuporabljeno mleko, ki že preveč pritiska, namreč razgrajuje nazaj v telo. Čakanje na mleko pravzaprav povzroča manjšo tvorbo mleka.

7. Dojki je treba po podojih izprazniti s črpanjem
Nekatere matere izgubljajo čas s črpanjem po podojih. Taka praksa je nepotrebna. Če dojenček dobro polni pleničke, pogosto sesa, aktivno požira mleko in napreduje, dojke uspešno prazni sam. Črpanje po podojih je smiselno le, če je novorojenček zaspanček in sam iz dojk ne more dobiti dovolj mleka ali če je dojka prenapeta, pa tedaj ne morete dojiti. Iztisnite toliko mleka, da vam odleže. Dojki nista nikoli povsem prazni. S praznjenjem dojk po podojih si lahko ustvarite presežke mleka in tvegate vnetje dojk.

8. Mati s črpalko preveri, koliko mleka ima
Črpalka ni pokazatelj uspešnosti dojenja niti ponudbe mleka. Črpanje je priučena veščina. Ker se mleko tvori nenehno, načrpana količina nima pomembne informativne vrednosti. Dobro prisesan in aktiven dojenček povleče več mleka kot črpalka. Nekatere matere ne načrpajo nič, pa dobro dojijo. Količina načrpanega mleka je odvisna od tega, kdaj se je dojenček nazadnje dojil, od kakovosti črpalke, od vztrajnosti, materinih moči po porodu in od tega, ali se vaši živčni končiči sploh odzivajo na plastično napravico.

9. S stekleničko lahko preverimo, ali je dojenček še lačen
Matere pogosto dobijo nasvet, naj otroku po podoju ponudijo dodatek, da bodo videle, ali je še lačen. Nasvet temelji na zmotah, da mora dojenček “do konca napolniti želodček” in da sesa le, kadar je lačen. A dojenček lahko odkloni stekleničko, čeprav ne napreduje dovolj. Pa drugi strani dojenček, ki ima denimo prebavne težave, za tolažbo sprejme polno stekleničko, čeprav se je obilno podojil. Dojenček pije zaradi tolažbe in ker mleko samo priteka (včasih nato obilno poliva). Prede ponujate stekleničko, vedno preverite znake, ali dojenček dobiva dovolj mleka (točka 4), saj popita steklenička ničesar ne pove o dojenju.

10. S tehtanjem pred podojem in po njem ugotovimo uspešnost dojenja
Ta preizkus je lahko koristen pri zaspančku v prvih dneh po porodu, da ugotovimo pomanjkljivo sesanje (opazimo, da na dojki le seslja, popije pa morda le pet mililitrov. Preizkus ponovimo večkrat, ob tem pa izboljšamo pristavljanje, dojenčka spodbujamo in po potrebi dohranjujemo. Tehtanje podojev v smislu merjenje obrokov pa je neprimerno. Dojenje sploh ni združljivo z logiko obrokov! Dobro dojen otrok lahko sesa večkrat po malo in podoji so lahko zelo različni. Pleničke povedo več kot nenehno tehtanje. Merodajno tehtanje je enkrat na vsakih nekaj dni do enkrat na teden. Mnoge matere, ki so morale otroka tehtati po podojih, so to občutile kot hud stres, niso se mogle sprostiti in mleko se je slabše sproščalo.

Mnogi dojenčki prehitro ostanejo brez materinega mleka. Matere so prizadete, saj pričakujejo, da je dojenje naravno. Toda za dojenje potrebujete prave informacije in podporo. Najtežje je morda spoznanje, da ste prejeli napačne nasvete, ki so zakrivili težave ali obstoječe zaplete z vzpostavljanjem dojenja še bolj zapletli.