15. 7. 2018

Koliko je vredno dojenje

Leta 2012 sem za članek v poslovnem časopisu poiskala nekaj zanimivih številk in izračunov, koliko dojenje v sodobni družbi pomeni v ekonomskem smislu. Koliko družine prihranijo z dojenjem in zakaj je vredno, da država dojenje podpira?

Od tisoč do štiri tisoč evrov na družino

Razpoložljivi mednarodni podatki kažejo, da družine, kjer so otroci dojeni najmanj šest mesecev, prvo leto ustvarijo vsaj tisoč evrov prihranka (1), in sicer zato, ker dojeni otroci manj obolevajo, ker si po bolezni hitreje opomorejo, ker manjkrat obiščejo zdravnika ali bivajo v bolnici, ker prejmejo manj zdravil, bolniške odsotnosti mater pa so krajše. Doječe matere, ki načeloma ne porabljajo denarja za mlečne nadomestke, stekleničke, dude, grelce in naprave za sterilizacijo, prihranijo svoji družini dodatna dva do štiri tisoč evrov na leto. Če te tuje številke preračunamo na slovenske razmere (ob predpostavki, da se rodi 22.000 novorojenčkov na leto), vsakih deset odstotkov več dojenih otrok družinam prinese skupaj vsaj okoli devet milijonov evrov prihranka, vsakih deset odstotkov manj dojenih otrok pa vsaj toliko več stroškov. Ko so ceno (ne)dojenja preučevali v sedemletni študiji v Kaliforniji, se je pokazalo, da je dojenje vsaki družini prihranilo od 450 do 600 evrov vsako zaporedno leto. (2)

Državo še bolj zanimajo neposredni stroški zdravstva. V ZDA so izračunali, da imajo na vsakih tisoč nedojenih otrok 2.033 več obiskov zdravnika, 212 dni več bolnišničnega bivanja, 609 več izdanih receptov – in to velja le za tri najpogostejše bolezni dojenčkov. Breme zdravstvene blagajne je na teh postavkah za vsakega nedojenega otroka višje od 250 do 360 evrov na leto (3). Druga študija ugotavlja, da so medicinski stroški dojenega otroka v prvem letu v povprečju vsaj za 150 evrov manjši od stroškov nedojenega otroka (4). Izračunamo lahko, da bi teoretično, če bi vse matere v Sloveniji dojile, zdravstveni blagajni samo pri treh boleznih prihranile do osem milijonov evrov na leto. Več bolezni kot dodamo, večji prihranek nastane. Zmanjševanje stopenj dojenja, ne glede na razloge, torej za državo ni zastonj.

V ZDA dodatni stroški zdravljenja nedojenih otrok, ki obolevajo na črevesju, dihalih, se zdravijo zaradi vnetij ušes in sladkorne bolezni, državo bremenijo še za več kot dve milijardi dolarjev (5). Preračunano na slovenske razmere, bi nedojenje pri nas zaradi teh štirih obolenj povzročilo prek 10 milijonov evrov dodatnih stroškov na leto.

Prihranki zaradi izboljšanja dojenja

V ZDA so predvideli prihranek v višini najmanj 3,6 milijarde dolarjev, če bi matere dojile po priporočilih – če bi bilo namesto 64 odstotkov vsaj 75 odstotkov otrok dojenih ob rojstvu in namesto 29 vsaj 50 odstotkov dojenih pri šestih mesecih. Ta finančni učinek bi nastal le zaradi manj stroškov zdravljenja vnetij ušes in črevesnih obolenj pri otrocih. (6)

V Sloveniji je delež dojenih otrok zaradi bistveno ugodnejših pogojev porodniškega varstva precej višji kot v ZDA (okoli 85 odstotkov otrok se polno doji ob odpustu iz porodnišnice, za dojenje pri šestih mesecih pa ni zadovoljivih podatkov. Primerjava glede na število prebivalcev pokaže, da bi lahko v Sloveniji za 10-20-odstotni nihaj deleža dojenih otrok prihranili ali izgubili 18 milijonov evrov. Če bi se, hipotetično, denimo zaradi poslabšanja pogojev porodniškega dopusta, več mater prej vrnilo na delo in bi dojenje omejile ali prej opuščale, bi država lahko izgubila od 30 do 40 milijonov evrov na leto. Iz tega lahko sklepamo, da slovenske matere, ki dojijo svoje otroke in so deležne ugodnega porodniškega varstva, državi ustvarijo verjetno nekje od 50 do 100 milijonov evrov prihranka v zdravstvenem proračunu.

Ob tem nismo omenili, da spodbujanje dojenja in daljše dojenje ustvarjata prihranke tudi zaradi manjše pojavnosti alergij in kroničnih bolezni, pri materah je manj tudi poporodne depresije, raka dojk in raka jajčnikov, osteoporoze in nekaterih drugih bolezni. Podpora doječim materam je ekonomska odločitev s pomembnimi finančnimi posledicami za družine in državo. Države, ki izboljšujejo pogoje materinstva, ustvarjajo merljive prihranke.

Učinki mlečne banke

Zanimivo je, da bi v Sloveniji prihranke lahko še povečali, če bi imeli banko doniranega materinega mleka, ki jo neuspešno ustanavljamo že vrsto let. Donirano materino mleko, ki pri materah, ki ne morejo dojiti, nadomesti mlečne formule (posebej pri nedonošenčkih), namreč preprečuje huda črevesna obolenja in visoke stroške zdravljenja, povezane z njimi; stroški mlečne banke so v primerjavi s stroški zdravljenja te občutljive skupine dojenčkov zanemarljivi (7). Kalifornijska študija kaže, da so relativni prihranki za državo desetkrat večji od stroškov delovanja mlečne banke.

Drugi možni ukrep, ki od države ne zahteva vlaganj, je zakonska podpora ustanavljanju zasebnih porodnih centrov in zasebne poporodne pomoči, kar imata denimo bolje od nas urejeno sosedi Avstrija in Hrvaška. Slovenska zakonodaja je na tem področju toga. Ti sistemi dodatno podpirajo nego mater in dojenčkov, dvigujejo delež dojenih otrok, zato varčujejo za družine in za državo.

Viri:
(1) Kaiser Permanente Study (1995)
(2) Reeves Tutte in Dewey (1996)
(3) Ball in Wright (1999)
(4) Zeretzke (1997)
(5) Riordan (1997)
(6) Weimer (2001)
(7) Arnold (2002)