17. 7. 2018

Kako dojiti, kadar otrok poliva in povrača

V prvih mesečih življenja je polivanje ali povračanje mleka običajen pojav. A od nenehnega brisanja lužic, pranja popackanih oblačil in obveznega podstavljanja pleničk pri podiranju kupčka včasih ni daleč do diagnoze, da ima dojenček zdravstveno težavo, ki ji pravimo GER oz. gastroezofagealni refluks. Gre za šibkost mišice zapiralko, ki ne more dobro zadržati vsebine želodčka na svojem mestu. Večina otrok težavo preraste okoli šestega meseca oz. z začetki sedenja. Včasih pa so težave resnejše in povračanje mleka dojenčka tudi boli. Morda ga peče požiralnik, ves čas se lahko počuti nelagodno in pogosto joka, kar si nekateri starši napačno razlagajo kot kolike.

Najbolj priporočljivo je, da otroka dalje dojimo. Raziskave kažejo, da imajo dojeni otroci manj refluksa in v manj hudi obliki kot ob pitju mlečnih nadomestkov. Nekateri dojeni otroci z refluksom razen tega, da pogosto polivajo, nimajo nobenih drugih simptomov.

Prepoznavanje refluksa

Dojenčki z GER imajo običajno nekatere ali vse od naslednjih znakov:

• neobičajno pogosto podiranje kupčkov (tudi mnogo zapored) in kolcanje
• pogosto polivanje ali povračanje vsebine (na način, ki ni bruhanje v loku)
• pogostejše nočno zbujanje
• slabše pridobivanje na teži
• vidne težave pri požiranju mleka
• nenaden ali neutolažljiv jok (posebej med požiranjem ali podiranjem kupčka)
• zvijanje in ukrivljanje telesa med hranjenjem in v trenutkih nelagodja
• nenehno dojenje in (včasih hkratno) zavračanje dojke

Medicinska diagnoza se običajno postavi, če dojenček ob teh težavah kaže zaskrbljujoče znake slabega napredovanja, morda tudi dušenja ali pljučnih obolenj. Diagnostične metode niso vedno zanesljive in, ker so invazivne, se zdravniki zanje ne odločajo zlahka. Ovirajo lahko tudi nadaljevanje dojenja.

Dojen otrok refluks prenaša laže

Dojenček med dojenjem svoj jeziček premika drugače kot, kadar se hrani z nadomestnim mlekom po steklenički. S tem drugače vpliva na peristaltiko (premikanje mišic ustne votline, požiralnika in celotne prebavne poti). Dojenje sproža mišične premike tako, da potiska mleko čim bolj v želodček in črevo, medtem ko je pri zalivančkih peristalika precej manj aktivna. Drugi razlog, zakaj svetujemo nadaljnje dojenje, je hitra in skoraj popolna prebavljivost materinega mleka. Materino mleko se, tudi če ima dojenček poln želodček, prebavi v uri do uri in pol, ostanka pa je komaj kaj. Mlečne formule v želodčku ostajajo dvakrat dlje in neprebavljenega ostanka je bistveno več. Manj časa, kot je mleko v želodčku, več je možnosti, da se vrača v požiralnik in – premešano z želodčno kislino – povzroča draženje tamkajšnje sluznice.

Ukrepi za zmanjšanje nelagodja

1. Pokončnejši položaj. Ko držimo dojenčka v pokončnejšem položaju med dojenjem in po podoju, mu gravitacija pomaga, da se mleko ne vrača navzgor. Uporabite lahko tudi ruto, sling ali blazine, da je otrok dobro podprt in na višini dojke. Dojite lahko tudi stoje ali med hojo, če je otroku to v pomoč. Pri dojenju leže dojenčka pridvignete na svojo nadlaket. S svojimi prsmi naj bo obrnjen k materinim prsim, glavica pa naj bo nekoliko više od bradavice, ne pod njo.

2. Vestno in nežno podiranje kupčkov. Potrpežljivo počakamo, da otrok podre kupček. Če zamenjamo položaj, to naredimo počasi in previdno. Če otroka po kupčku odložimo in se prebudi, vznemiri ali joka, ga dvignemo. Morda bo moral podreti še en kupček ali mu le naročje zmanjša nelagodje.

3. Daljši čas na eni dojki. Eden od ukrepov je, da dojimo pri vsakem pristavljanju nekoliko dlje časa na isti dojki. Morda podremo kupček in isto dojko ponudimo dvakrat ali trikrat zapored. Tako je dojenček nagrajen s počasnejšim tokom mleka in z mlekom take sestave, ki mu bolj pomaga lajšati pekoče grlo, količinsko pa želodčka ne obremeni. Močno izcejanje mleka lahko povzroči goltanje več zraka, kar včasih sproži več polivanja. Ob tem načinu pazite, da razmaki med podoji ne bodo predolgi (bolje dve uri ali manj v povprečju), posebej če dojenček ne napreduje zelo dobro.

4. Večje število manj obilnih podojev. Nekaterim dojenčkom pri napredovanju in refluksu bolj pomaga, da se izognejo pretirani lakoti in dolgim razmakom med podoji (tri ure ali celo več). Lačen dojenček bolj hlasta, je nemiren in več poliva. Zato je včasih manj težav, če dojenčka pristavljamo pogosto, tudi vsake pol ure do uro, ko je buden in želi sesati. Pri nekaterih podojih posesa morda le malo mleka, toliko da se lahko pomiri in morda med podojem zadrema.

5. Nosite dojenčka. Načini umirjanja so za dojenčka z bolečim refluksom zelo pomembni in naročje ne za mnoge najbolj dragoceno. Če je dojenček vznemirjen in joka, ima namreč lahko še hujši refluks.

Protirefluksne formule ali gostenje mleka s kosmiči

Staršem kot strategijo zmanjševanje težav dojenčka z refluksom pogosto priporočijo umik dojenja in nakup mlečnih formul, ki jih tržijo kot protirefluksne, ali gostenje mleka z žitnimi kosmiči. Po teoriji naj bi gostejša in težja hrana bolje ostajala v želodčku. Toda študije so pokazale nasprotno. Pri mlajšem dojenčku lahko kosmiči zapolnijo del potreb po materinem mleku in ovirajo dojenje, napredovanje in zdravje. Tvorba materinega mleka se lahko zaradi nekajdnevnega uživanja kosmičev začne zmanjševati. Enako je z uporabo formule. Ne formule ne kosmiči niso enako hranljivi kot materino mleko. Kosmiči so običajno le prazne kalorije, ki zavirajo vsrkavanje pomembnih hranilnih snovi iz materinega mleka. Takšna hrana lahko še bolj draži požiralnik in želodček kot povračanje nežnega materinega mleka. Ti ukrepi lahko povzročijo tudi alergične reakcije.

Včasih je težava tolikšna, da se zdi vredno poskusiti z umetnim hranjenjem – obljube, da bodo simptomi izginili, so mamljive. Matere povrh vsega skrbi, da ni kaj narobe z njihovim mlekom. A najnovejše znanje o GER in dojenju kaže, da umik dojenja in uvedba formule težavo pogosto poslabša. V večini primerov čas in dozorelost otroka sama opravita z refluksom. Matere imamo ob tem seveda težko delo. Tolažiti dojenčka, ki ima refluks, ni enostavno. A z nadaljevanjem dojenja lahko otroku najbolj pomagamo.

Pogostost podojev

Kako pogosto ponujati dojko, pa je odvisno od situacije in posameznega dojenčka. Nekateri dojenčki z refluksom se želijo dojiti zelo pogosto, ker je materino mleko naravni antacid (pomirja požiralnik), pa tudi samo sesanje dojenčka pomiri. Drugi ugotovijo, da hranjenju sledi bolečina, zaradi česar začno morda celo zavračati dojenje. Te dojenčke morda dojimo manj pogosteje in umirjamo z iskanjem najboljšega položaja, dojenjem v polsnu, umikanjem v tih miren prostor, dojenjem med hojo ali rahlim zibanjem. Tople kopeli, obilo kožnega stika in nežna masaža prav tako pomagajo vznemirjenemu in jokajočemu dojenčku.

Viri:

Mojca Vozel (2016): Želim dojiti. Trbovlje: Zavod HRAST. 5. Poglavje: Dojenje v krizi – 41. Polivanje, hlastanje, prenajedanje, str. 132–134.
LLLI (2010). Womanly Art of Breastfeeding. Schaumburg: LLLI.
Laura Barmby (1998) Breastfeeding your baby with acid refluks, New Beginnings, 15(6):175-76