17. 7. 2018

Dojenček noče jesti – raje se doji

Dojenčki za nemlečno hrano niso pripravljeni v isti starosti. Redki kažejo znake zrelosti pred dopolnjenim šestim mesecem. Večina prve grižljaje sprejme v drugi polovici prvega leta, nekateri šele v sedmem, osmem ali devetem mesecu, drugi proti koncu prvega leta. Če je otrok nagnjen k alergijam ali se razvija nekoliko počasneje, bo morda gosto hrano sprejel šele po prvem rojstnem dnevu.

Študije kažejo, da materino mleko konec otrokovega prvega leta v povprečju zagotavlja vsaj še 75 odstotkov prehranskih potreb (in vrsto drugih potreb). Nekateri dobro pridobivajo na teži, čeprav pojedo komaj kaj goste hrane in se želijo bolj ali manj le dojiti. Če ni težav z napredovanjem, tudi razloga za paniko praviloma ni.

Magična meja

Težave s začetki uvajanja so pri mnogih dojenčkih navidezne. Družba s svojimi smernicami in pravili ustvarja lažno sliko, da je nekaj narobe, dejansko pa je potek naraven. Otrok se s hrano igra, poskuša, eksperimentira, mati pa je zaskrbljena, ker so ji rekli, da bi moral že pojesti določeno količino ali obroke. Družba si je zamislila magično mejo šestih mesecev, toda v biološkem smislu te meje sploh ni. Kljub temu okolica materam očita, da so zamudile pravi trenutek, zakaj niso začele že pri štirih mesecih ali da bi morale otroka pustiti lačnega in ga ne dojiti. Toda otrok sploh ni nujno zrel niti pripravljen na to veliko spremembo.

Prve količine so praviloma minimalne. Dojenček sprejme morda le košček, žličko, dve ali tri. Prve tedne in mesece je uvajanje namenjeno igri, raziskovanju in odkrivanju barv, oblik in okusov. Ni treba, da hrana dojenčka nasiti in ni mu treba pojesti obroka. Nasiti se lahko z materinim mlekom. Hitenje otroku gosto hrano kvečjemu priskuti. Če nima možnosti raziskovanja, prijemanja in packanja, interes včasih povsem izgubi. Šele ko raziskovalno obdobje mineva, količine poveča, včasih postopno, drugič hitro.

Odpor do žličke

Včasih imajo dojenčki, ki so pripravljeni na trdno hrano, odpor do žličke. Ko zagledajo žličko, zaprejo usta in protestirajo. Če lahko prijemajo, packajo in vnašajo v usta, pa bodo morda navdušeni. Nekateri dojenčki ne marajo pitanja in želijo vse izpeljati sami. Nekateri ne marajo kašaste hrane, obožujejo pa ravno prav čvrste ali mehke grižljaje ter posebej zanje narezane krhlje in palčke, ki jih lahko vonjajo, okušajo, glodajo in sesajo.

Bolezni in alergije

Kadar dojenček, ki je že sprejemal gosto hrano, noče jesti, pomislimo na bolezen. Ta neredko povzroči začasno izgubo apetita, telo potrebuje več tekočin, materino mleko pa je najbolj zdrava tekočina in polnovredna hrana v enem. Dojenčki tedaj nimajo težav z uvajanjem hrane, temveč z zdravjem. Dovolj časa (teden ali dva, včasih dlje) potrebujejo, da dobro okrevajo, šele za tem se jim bo apetit povrnil.

Mati gre v službo

Kadar otrok nemlečno hrano sprejema pozno, starše skrbi, kako bo, ko bo mati morala v službo. Večina dojenčkov ob tem prehodu lahko začne kmalu bolje sprejemati drugo hrano, ko se bolje privadijo na novo situacijo in zaupajo ljubečim odraslim, ki jih varujejo. Le redko se zgodi, da otrok protestira in nič ne je, dokler se mati na vrne. Če je otrok mlajši od enega leta ali občutljiv, kljub temu poskrbite, da bo uvajanje potekalo postopno in z veliko ljubezni. Omogočite otroku več dojenja, ko ste skupaj, saj si bo tako laže povrnil zaupanje in se sprostil, ko bo videl, da ga niste zapustili.

Kaj storiti, da hranjenje steče

1. Hranjenje naj bo igra. Otrok mora imeti možnost hrano prijeti, vohati, okušati, valjati v ustih, izpljuniti, vreči na tla. Nekateri otroci potrebujejo več takšnih izkušenj. Bodite prožni in spodbujajte igro.

2. Skupni sproščeni obedi. Če ne utegnete pripraviti posebnega obroka, naj vas ne skrbi. Pred otrokom lahko odrežete in nastrgate krhelj sadja. Pomembno je, da je dogodek sproščen in vesel. Otrok naj se vključi v družinske obede, opazuje, ponavlja in packa.

3. Dojenčki malicajo. Odmislite obroke. Dojenčki niso po tabelah. Morda večkrat na dan pojedo nekaj žličk ali poglodajo nekaj koščkov. Tako so zadovoljni in pripravljeni na nove izkušnje.

4. Ne ponujajte industrijske hrane. Odmislite piškote, pecivo, slane palčke in sadni sok. To moti apetit, pokvari naravni čut za pravo hrano. Ponujajte koščke polnovredne hrane.

5. Prstna hrana. Industrijske kaše in kosmiči so revni s hranilnimi snovmi, otrok jih ne potrebuje. Dojenčki se radi hranijo s prstki, jih namakajo v omake in druge jedi, želijo si koščkov, ki jih lahko primejo, mečkajo in nosijo v usta.

6. Naravne maščobe. V jedi dodajte nepredelane maščobe, saj izboljšajo okus (npr. surovo maslo, kislo smetano, prečiščeno maslo, kokosovo, orehovo ali olivno olje ter druga hladno stisnjena olja, pretlačen avokado). Ta zgoščena hrana krepi napredovanje in imunski sistem.

7. Otrok potrebuje mir. Ugasnite radio, televizijo in računalnik, ne oglašajte se na telefon, preprečite vse nepotrebne dražljaje. Ne dovolite sorodnikom, da delajo cirkus iz hranjenja ali kažejo preveč intenzivna čustva (posebej jezo in užaljenost). Ne silite otroka s hrano .

9. Odpovejte se urniku. Trdno hrano lahko uvajate kadarkoli, ko ste vi in otrok dobre volje. Vseeno je, ali nečemu rečete kosilo ali malica, ali je to ob desetih ali ob treh.

10. Hranjenje v odsotnosti matere. Dojenčke, ki se približujejo letu dni in so zdravi ter dobro razviti, gosto hrano pa odklanjajo, lahko poskusi hraniti tudi druga ljubeča oseba (npr. očka, babica). Ko ni prehudo lačen, gre mati na krajši opravek. Morda bo gosto hrano sprejel. Pomembno je, da ga nihče ne sili.