7. 6. 2016

21. Prenapete dojke

 

Mati: Danes je šesti dan po porodu. Mleka je dovolj, toda dojki sta vroči in boleči. Bradavici nista poškodovani. Kako si lahko pomagam, da vsaj malo ublažim bolečino? Je to kakšno vnetje žlez, ki se pojavi pri nastajanju mleka? Kako dolgo traja takšna bolečina?

Svetovalka: Dojki se 2.–5. dan po porodu pogosto odzoveta tako, da pride do navala krvi in limfe, iz teh tekočin pa se tvori mleko. Laktacija je torej začela intenzivno delovati, količina mleka pa se bo prilagajala temu, kako učinkovito in pogosto bo dojenček sesal. Prav od tega je odvisno tudi trajanje prenapetosti dojk. Večkrat kot je dojenček na dojki in bolj učinkovito kot vleče mleko, manjši je pritisk tekočin v dojkah, manj je prenapetosti in bolje se dojenje vzpostavlja.

Ko sta dojki vroči, otekli in prenapeti, je materi neprijetno. Kljub bolečini to še ni vnetje dojk, lahko pa se vnetje iz tega hitro razvije. Prenapetost lahko vodi v zamašene mlečne vode in mastitis (vpr. 25), zato je preprečevanje prenapetosti v prvih dneh po porodu ena od temeljnih skrbi doječih mater.

Dojenčka čim večkrat pristavljajte na obe dojki. Ne bojte se ga prebuditi in podojiti kadarkoli, tudi ko ne joka ali ne kaže potrebe po dojenju. Dojenčki lahko aktivno sesajo tudi, ko dremajo. Pogosto dojite tako podnevi kot ponoči in prenapetost bo verjetno hitro popustila. Nekatere matere se več dni soočajo s prenapetostjo in oteklostjo dojk, ker so predolgo ločene od dojenčka (vzroki so npr. težji porod, zlatenica, dojenček prenočuje v sobi za novorojenčke). Prenapetost se pojavi tudi zaradi zaspanosti in neodzivnosti (dojenček dolge ure spi) ali slabega pristavljanja, ki dojenčku ne omogoča učinkovitega sesanja. Včasih je vzrok zamikanje in časovno omejevanje podojev (npr. zaradi nasveta, da je treba dojiti le 5–10 minut na vsaki dojki). Po nekaterih ugotovitvah imajo večje težave z oteklostjo dojk matere, ki so otekale že proti koncu nosečnosti, in matere, ki so med porodom v žilo prejele veliko tekočin.52

Ko prenapetost pravilno odpravljamo, bolečina popusti takoj ali postopoma v nekaj urah. Počutje matere se bistveno izboljša. Če je prišlo do zamašitve mlečnega voda, lahko mati na določenem mestu bolečino zaznava še nekaj dni za tem, ko se dojka že dobro prazni, toda bolečina bi morala biti čedalje manjša. Če se boleče prenapetosti ne morete znebiti, se čim prej posvetujte z osebjem v porodnišnici ali s svetovalko za dojenje, da odstranite vzroke, izboljšate dojenje ali kako drugače izpraznite dojki.

Ključna vprašanja: Je novorojenček dobro pristavljen? Ali aktivno požira mleko? Ima najmanj 8, še bolje 10–12 ali več podojev v 24 urah? Ali vedno ponudite obe dojki, tako da je vsaka na vrsti najkasneje po treh urah ali po možnosti že prej? Lahko novorojenčka v delu dneva/noči pristavljate večkrat zapored? Novorojenčki se praviloma ne dojijo v rednih intervalih, ampak v grozdih, in prav takšno dojenje je materi v prvih dneh najbolj v pomoč pri odpravljanju prenapetosti.

Tu so ukrepi, ki pomagajo, da se prenapetost dojk ne pojavi ali da se hitro umiri, že v nekaj urah:

  1. Dojite v prvi uri po porodu ali takoj, ko je mogoče, nato pa čim pogosteje, vsaj 8-krat do 12-krat v 24 urah, lahko tudi večkrat.
  2. Če je le mogoče, sobivajte z dojenčkom in ga tako v porodnišnici kot doma podnevi in ponoči pogosto dojite. To je najboljša preventiva.
  3. Če dojki kljub temu postaneta prenapeti, dojite večkrat zapored v nekaj urah; v kritičnih trenutkih pristavljajte novorojenčka vsake pol ure do uro ali vsaj vsaki dve uri.
  4. Preverite, ali je pravilno pristavljen. Opazujte in poslušajte, ali je dejaven in aktivno požira mleko; dojka bi se morala ob tem zmehčati.
  5. Dojenčka pristavite, preden začutite neprijetno tiščanje, oteklost in bolečine v dojki. Ne čakajte, da se prebudi ali da joka. Dvignite ga in pristavite. To koristi obema.
  6. Pred podojem si z roko iztisnite nekaj mleka, če je bradavični kolobar tog, bradavica pa neprijetno sploščena. Izvajajte tehniko mehčanja z nasprotnim pritiskom (opis v nadaljevanju).
  7. Izognite se dudi in steklenički ter poiščite pomoč pri pristavljanju. Pravilno pristavljen novorojenček laže mehča prenapeto dojko.
  8. Če je novorojenček preveč zaspan in ga neuspešno zbujate, da bi bolje praznil dojki, uporabite segrevanje, nežno masažo in ročno iztiskanje mleka (vpr. 77).
  9. Tik pred podojem ali iztisom mleka segrejte dojki pod zelo toplo vodo (pod pipo, tušem ali s termoforjem) in ju nežno masirajte, da se sproži refleks izcejanja.
  10. Ko ne dojite in ne iztiskate mleka, prenapeti dojki ohlajajte z mrzlimi obkladki (ledu ne dajajte neposredno na kožo); tako umirjate naval tekočin v dojki.
  11. Namesto mrzlih obkladkov lahko v (star) nedrček vstavljate surove zmečkane zeljne liste. Ko oteklost popusti, jih odstranite. Lahko jih zamenjate večkrat na dan.
  12. Če dojenček ob dojenju zadovoljivo napreduje, si mleka po podojih ne iztiskajte, sicer ga bo nastajalo še več. Ni res, da morate dojki izprazniti »do konca« v izogib mastitisu (vpr. 32).
  13. Če je iztiskanje mleka v nekem trenutku edini način, da si olajšate prenapetost, iztisnite le toliko mleka, da vam odleže.
  14. Morda lahko skočite pod prho ali ležete v kad tople vode. Na toplem dojki s konicami prstov nežno masirajte od ramen proti bradavicama, da mleko prične samo iztekati.
  15. Izognite se pretesnemu nedrčku in nedrčku s kostjo, saj ta povečuje verjetnost, da pride do slabega pretoka mleka.

Če se oteklost in bolečina ne umirita ali če se pojavi vročina, ki nakazuje na vnetje, ukrepajte dalje (vpr. 25). Dojenja ne omejujte in ne prekinjajte! S tem se tveganje vnetja dojke in zapletov močno poveča.

Nekatere matere opažajo prenapetost dojk le ponoči. Če novorojenček ponoči dolgo spi, spremljajte, ali dobiva dovolj mleka (vpr. 14). Če je tako in ni potrebe, da bi ga ponoči zbujali za dojenje, mleko pa vas zelo tišči, iztisnite toliko mleka, da vam odleže. Dojki se bosta postopoma prilagodili na dojenčkov dnevno-nočni ritem. Nočna prenapetost se praviloma umiri v nekaj dneh do nekaj tednih. Zvečer dojenčka podojite iz obeh dojk, da bosta čim bolj mehki, ko greste spat. Vsako noč si iztisnite nekoliko manj mleka ali iztiskajte kasneje, dokler se prenapetost ne umiri in iztiskanje ni več potrebno.

Tehnika mehčanja dojke z nasprotnim pritiskom. Ko ima mati prenapeto dojko, je bradavični kolobar tog in neprožen, bradavica pa se splošči. Dojenček togo tkivo težko povleče globoko v usta, materi pa pristavljanje na prenapeto dojko povzroča bolečine in poškodbe bradavic. Da do tega ne pride, si mati pomaga s preprosto tehniko. Pred podojem ali iztiskanjem mleka s prsti vztrajno pritiska na potemneli del okoli bradavice – bradavični kolobar. Tako tekočine potiska nazaj v dojko. Ko se kolobar zmehča, dojenčka pristavi. To tehniko mati izvaja sama ali pa ji pomaga partner, dula, zdravstveno osebje. Mati se nagne nazaj, da je pritisk tekočin manjši; leži lahko tudi na hrbtu, da je čim bolj sproščena. Pritisk naj bo kar močan, a nežen in neboleč, izvaja pa se tik ob bradavici in enakomerno okoli kolobarja. Če pritiskanje povzroča bolečine, je treba moč pritiskanja zmanjšati. Pritiski so lahko kratki ali dolgi tudi minuto. Mehčanje izvajajte nekaj minut, če je prenapetost huda, pa lahko tudi 10–20 minut ali dlje. Matere pogosto uporabljajo srednje tri prste (treba jim je pristriči nohte) in z obema rokama pritiskajo hkrati na vsaki strani bradavice. Kazalec in sredinec obeh rok lahko najprej postavite na kolobar vertikalno, čez čas pa še počez, da se bodo tekočine umikale iz vseh predelov enakomerno. Morda bo najbolje deloval pritisk z močnima palcema, ki ju postavite enega nasproti drugemu in z njima počasi krožite po kolobarju okoli bradavice. Po izvajanju mehčanja si boste verjetno lahko ročno iztiskali mleko, saj tehnika stimulira živčne končiče. Izcejalni refleks se bo morda pojavil že po minuti do dveh. Predvsem pa se bo na zmehčan kolobar dojenček laže prisesal in sam praznil dojko, posebej, kadar mu zmehčate tudi predel, kamor potisne bradico.

Matere včasih iz oteklih dojk ne morejo iztisniti mleka. Iztiskanje z močno električno ali baterijsko črpalko lahko težavo celo poslabša! Naprava intenzivno povleče še več telesnih tekočin in povzroči še večjo prenapetost, kar lahko vodi v zadebelitev tkiva in otežuje izcejanje mleka. Močnemu vleku s črpalko se ob prenapetosti zato izogibajte.

Najteže je, kadar sta dojki prenapeti, mati pa mora zaradi nepredvidenih okoliščin (resni zdravstveni zapleti, bolezen, smrt otroka idr.) laktacijo zaustaviti (vpr. 52). Če se laktacija še ni dobro vzpostavila, naj mati uporabi večino navedenih ukrepov, predvsem masažo, mrzle obkladke in zeljne liste. Iztiskanja mleka pa se ob zgodnjem ustavljanju laktacije izogibamo.

Prenapetost se lahko pojavi tudi v kasnejših mesecih in letih dojenja, npr. če otrok preskoči enega ali več podojev, če ima dojilno stavko, če mati opušča črpanje, če otrok prehitro sprejema gosto hrano, če gre mati v službo, zaradi nenadnega odstavljanja. Če se težave pojavijo ob uvajanju goste hrane ali odstavljanju, premislite, ali bi lahko proces upočasnili, da se dojki laže prilagodita.

 

Referenca:

  1. Kujawa-Miles S, Noel-Weiss J, Dunn S, Peterson WE in Cotterman KJ. (2015) Maternal intravenous fluids and postpartum breast changes: a pilot observational study. International Breastfeeding Journal, 10:18.